Spopad med vlado in Petrolom ni črno-bel. Gre za več kot le cene in dobičke.

Petrol ni tipično podjetje. Država je njegov največji delničar in ima prek kontrolnega deleža možnost, da podjetje zaveže k delovanju v javnem interesu. Poleg tega že danes pomembno vpliva na končno ceno goriv prek trošarin.

Spor med vlado in upravo Petrola z vidika državnega upravljanja ni logičen. Če želi država zaščititi ljudi pred visokimi cenami, ima za to na voljo dovolj orodij.

Namesto uporabe teh sredstev je vlada izbrala javni medijski spopad z upravo podjetja, ki ga sama soobvladuje.

Takšno ravnanje ne koristi nikomur. Verjetneje gre za izvajanje političnega pritiska in poskus prevzema nadzora nad upravo Petrola – poskus, ki Gibanju Svoboda do danes še ni uspel.

Regulacija je namesto zaščite potrošnikov postala vzvod za obračunavanje znotraj državnega interesnega omrežja. Uprava Petrola na to odgovarja s protestnim zapiranjem črpalk in s tem kaznuje navadne ljudi.

To ni politika v javnem interesu. To je zloraba moči na obeh straneh, ki jo na koncu plačujemo vsi.

Pirati zahtevajo večjo transparentnost pri upravljanju državnih deležev, več doslednosti pri zaščiti potrošnikov in konec političnega preigravanja na račun ljudi.