Na 26. februar 1992 se nanaša “prečiščevanje” evidenc Ministrstva za notranje zadeve, ki je pod vodstvom Igorja Bavčarja naročilo nezakonit izbris 25.671 ljudi iz registra stalnih prebivalcev.

Izbrisani so bili ljudje z jugoslovanskim državljanstvom, ki so imeli tudi državljanstvo drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. Prišli so v Slovenijo zakonito, večinoma v iskanju dela in boljšega življenja.

Po osamosvojitvi je bila njihova situacija negotova. Prejeli so obvestilo o plebiscitu, vendar ne o zahtevi po pridobitvi slovenskega državljanstva do 26. decembra 1991. Tisti, ki so bili obveščeni, niso vedeli, kakšne posledice jih čakajo.

Z izbrisom je za te ljudi začel veljati zakon o tujcih. Postali so “tujci brez stalnega prebivališča”, ki domnevno živijo nezakonito. Njihovo življenje se je čez noč spremenilo – ostali so brez temeljnih pravic, vključno s pravico do dela, izobraževanja in prispevkov v zdravstveno ter pokojninsko blagajno. Nekatere je policija odpeljala do meje in jih izgnala.

Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice sta potrdila, da je izbris predstavljal nezakonito in protiustavno dejanje. Parlament in vlada sta dovolila množično kršitev človekovih pravic.

Mehanizmi, ki so omogočili izbris, ostajajo del današnjih državnih struktur. Ker ni instituta osebne odgovornosti funkcionarjev, tisti, ki storijo nezakonita dejanja, redko nosijo posledice.

Dokler nihče ne odgovarja za kršitve človekovih pravic in nezakonita dejanja državnih institucij, se bodo “izbrisi” v različnih oblikah še naprej ponavljali.