Portugalsko pretresa korupcijski škandal. Zaradi preiskave vpletenosti v korupcijo pri projektih pridobivanja litija in zelenega vodika je odstopil predsednik vlade. Državo čakajo predčasne volitve.

Eno izmed največjih zavajanj snovalcev zelenega prehoda so trditve o domnevni imunosti “zelenih” projektov na korupcijo. Razpršenost investicij naj bi tehnologije, na katere stavi zeleni dogovor, že same po sebi zavarovala pred morebitno korupcijo.

To je pogosto tudi utemeljitev, zakaj evropska energetska politika diskriminira jedrsko energijo, ki je s svojimi velikimi elektrarnami videna kot popolno nasprotje razpršenim sončnim in vetrnim elektrarnam.

Pri izvajanju zelo velikega števila manjših projektov je z vidika korupcijskih tveganj težaven predvsem nadzor nad smotrnostjo porabe javnih sredstev.

Možnost za dejansko realizacijo korupcije pri projektih OVE je za države s slabimi varovalkami zoper korupcijo višja, kot bi bila pri projektih novih jedrskih elektrarn, ki jih nadzirajo ne le nacionalne temveč tudi mednarodne institucije.

Pri obnovljivih virih energije so prakse šikaniranja lokalnih skupnosti, zaobhajanja prostorske in naravovarstvene zakonodaje, goljufanja pri dodeljevanju subvencij in nesmotrnega postavljanja elektrarn za voljo subvencij integralen del te industrije.

Teh težav država ne poskuša odpraviti, ampak jih z novimi energetskimi zakoni celo zaostruje.