Vlada naj objavi vse račune, pogodbe in nakazila povezane s sanacijo poplav, ki jih je prejela od občin.

Ocena zneska sanacije avgustovskih poplav se spreminja praktično na tedenski bazi, začelo se je z ocenami v rangu nekaj 100 milijoni evrov, nato se je govorilo o petih milijardah evrov, zdaj pa je znesek, ki ga komunicirajo predstavniki vlade narasel na kar 9,9 milijard evrov.

Škoda, ki so jo sprva prijavile občine in podjetja je veliko manjša in znaša nekaj čez 3 milijarde evrov. Vlada pojasnjuje, da so do višjega zneska prišli na podlagi mednarodne metodologije za oceno škode, vendar samo s takim pojasnilom ne moremo biti zadovoljni.

S strani občin prihaja do mahinacij, številne so poskusile poplave izkoristiti, da bi si dodatno napolnile proračune s prijavami neupravičenih stroškov.

Način kako so se vlada in občine lotile sanacije poplav je povsem netransparenten. Dodatno skrb vzbuja tudi nepričakovan odhod ministra Uroša Brežana, kar nakazuje da se v ozadju dogajajo politične igre, ki se najverjetneje vrtijo tudi okrog denarja za sanacijo.

Vsaka kriza predstavlja tudi priložnost za korupcijo. Davkoplačevalci moramo imeti možnost natančnega vpogleda v vse transakcije, ki so povezane s sanacijo poplav. Naš denar, naš nadzor.

Na vlado zato naslavljamo pobudo, da vso relevantno dokumentacijo, ki priča o višini in upravičenosti stroškov intervencij in sanacije poplav, objavi v strojno berljivem formatu na portalu Odprti podatki Slovenije (https://podatki.gov.si/).

Na vlado smo prav tako naslovili zahtevek za dostop do podatkov, ki so bili podlaga za izračun stroška sanacije poplav v znesku 9,9 milijard evrov.