S pravilno izvedeno legalizacijo konoplje lahko zmanjšamo njeno rabo med mladostniki.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo Mladostniki in konoplja, ki nadaljuje trend ozkoglednosti in demonizacije legalizacije s strani NIJZ.

NIJZ v publikaciji zaključuje, da se slovenski mladostniki po uporabi konoplje uvrščajo nad povprečje vrstnikov iz drugih držav, za kar avtorji publikacije krivijo enostavno dostopnost konoplje na črnem trgu in nezadostno osveščenost mladostnikov.

V besedilu je tudi večkrat implicitno omenjeno, da je promocija legalizacije tisto, kar bi utegnilo biti vzrok za širjenje rabe konoplje med mladostniki.

Avtorji se po pričakovanjih ne vprašajo, zakaj je konoplja na črnem trgu tako enostavno dostopna, ter kako bi se lahko črni trg omejilo. Črni trg se omeji s pravilno izpeljano legalizacijo!

Avtorji v delu opisovanja učinkov legalizacije v Kanadi in ZDA se osredotočijo na ozek del statistike v negativni luči, medtem ko prezrejo pozitivne učinke.

Avtorji ne omenjajo, da je bil po legalizaciji zabeležen 50 % upad rabe konoplje med mladostniki v Kanadi med leti 2018 in 2020 ter zabeležen upad serijskega pitja med študenti in rabe heroina v ZDA.

Skupni učinki legalizacije na javno zdravje so pozitivni, saj se konoplja kot substitut nadomešča bolj škodljive droge.

Za zmanjšanje črnega trga je ključno, da se cena legalne konoplje ne dvigne nad črni trg zaradi pretiranih regulacij.

Legalizacija konoplje prinaša tudi druge pozitivne učinke zunaj NIJZ domene: upad kriminala, razbremenitev policije in sodstva, nova delovna mesta ter milijonski prihodki v proračun. Del teh sredstev bi bilo mogoče nameniti programom zmanjšanja škode in učinkoviti preventivi.

Več informacij o pobudi je dostopnih na https://legalizirajmo.si/