Ameriško podjetje SafeGraph je prodajalo lokacijske podatke obiskovalcev klinik, kjer se izvaja splav. Za relativno malo denarja je bilo mogoče kupiti podatke o izvoru obiskovalcev in njihovem nadaljnjem poti.

V informacijski dobi pogosto “storitev” predstavljajo naši osebni podatki. Podjetja z aplikacijami upravljajo podatke in jih prodajajo naprej. Kombiniranje podatkov iz različnih virov omogoča enostavno identifikacijo posameznikov.

Zgodovina je opozorila na tveganja: režim Nicolaeja Ceaușescuja je ženske spremljal prek ginekologov. Sodobne aplikacije za spremljanje menstrualnega cikla bi danes omogočile podoben nadzor.

V primeru prepovedi splava bi takšni podatki postali zanimivi organom pregona in skupinam, nasprotnim pravici do splava.

Predlagamo okrepitev zakonodaje za varovanje reproduktivnih pravic in priporočamo uporabo orodij, ki podatkov ne zbirajo niti ne prodajajo tretjim osebam.