Korupcija je zažrta v jedro slovenske družbe, na kar nakazujejo vsakoletne ankete o zaznavnosti korupcije, ki nas redno uvrščajo v sam svetovni vrh.

S koruptivnimi posli naj bi si ljudje na položajih moči nezakonito prisvojili tudi do 3,5 milijarde evrov letno, kar je skoraj desetina vsega, kar se v državi ustvari.

Zdi se, kot da korupcijske afere, ki redno pretresajo slovenski politični prostor, na tej točki več nikomur ne pridejo do živega, še ko se ministra posname, kako preferenčno obravnava enega izmed ponudnikov zaščitne opreme, se to drugim članom vlade ne zdi zadosten razlog za njegov odstop.

Z epidemijo se je povečala poraba javnih sredstev, pod pretvezo nujnosti pa so se znižali standardi preglednosti, ki sicer veljajo za javna naročila. To je odprlo nove možnosti za korupcijo, veliki posli so se mimo razpisov podeljevali doslej povsem neznanim podjetjem brez ustreznih referenc.

Kljub opozorilom računskega sodišča je potrebno opustiti postopke brez predhodnega javnega razpisa, saj razmere v državi takšnega stanja več ne opravičujejo, se takšnih poslov še ni ustavilo.

Z zaskrbljenostjo spremljamo tudi razmere v policiji, sodstvu in državnem tožilstvu, kjer se vse bolj politično kadruje, politika pa onemogoča napredovanja za oblast motečih posameznikov, s čimer se hromi delovanje pravosodnega sistema in pregona korupcije.

Svojo vlogo pri celostnem sistemu boja proti korupciji izgubljajo tudi mediji. Razlogi so velika koncentracija lastništva na medijskem trgu, politično podrejanje javnih medijev ter prekarizacija novinarskega poklica.

Piratska stranka se zavzema za povečanje neodvisnosti pravosodja in javnih medijev ter za povečano zaščito žvižgačev.