Pogodba o energetski listini je mednarodni sporazum o sodelovanju na področju energetike, katerega osrednja funkcija je zagotovitev zaščite mednarodnim energetskim naložbam.

Sporazum predstavlja veliko oviro v boju zoper klimatske spremembe, saj korporacijam podeljuje možnost, da na arbitražah z izogibom ustaljenih sodnih mehanizmov zahtevajo odškodnine od držav podpisnic, v kolikor te z zaostrovanjem okoljskih varovalk ogrožajo korporativne dobičke.

Po koncu hladne vojne, ko so se vzhodnoevropske države odprle za tuje investicije, so zahodne države prek pogodbe o energetski listini zavarovale načrtovane naložbe svojih energetskih gigantov pred morebitno politično nestabilnostjo v teh državah.

Od leta 1994 je k pogodbi pristopilo 54 držav podpisnic, leta 1997 jo je ratificirala tudi Slovenija.

Slovenija bi svoje predsedovanje Svetu Evropske unije morala izkoristiti za pričetek oblikovanja strategije skupnega evropskega izstopa iz pogodbe o energetski listini.