V zakonskem predlogu zakona o debirokratizaciji, v katerem se je predlog socialne kapice znašel, je navedeno, da naj bi uvedba kapice (oprostitev plačevanja socialnih prispevkov nad določenim zneskom) za bruto plače, višje od 6000 EUR, vsako leto povzročila za približno 40–50 milijonov evrov primanjkljaja v državni blagajni.

To oceno strateškega sveta so Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje in UMAR postavili na laž.

Finančna luknja, ki bi jo socialna kapica zavrtala v pokojninsko in zdravstveno blagajno, naj bi po njihovih ocenah znašala med 105–160 milijonov evrov na leto, kar pomeni, da je strateški svet od dva do trikrat podcenil vpliv svojega predloga.

Bruto plačo, višjo od 6000 EUR, ima po podatkih SURS ~6900 oseb v državi, od tega je samo 2,5 odstotka mlajših od 35 let.

Med leti 2009 in 2015 so bila sredstva, namenjena znanosti in raziskavam, zaradi kriznega varčevanja vsako leto deležna krčitev.

Socialna kapica in druge davčne razbremenitve enemu odstotku zaposlenih z najvišjimi plačanami, ki jih je v Državni zbor poslala vlada, bi lahko na dolgi rok še bolj spodkopale socialno in investicijsko okolje, ki ga mladim in visoko izobraženemu kadru omogoča država.