Iz končne verzije nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je izginilo kar 120 milijonov evrov, ki bi po prvotnem osnutku načrta morali biti namenjeni shemi zagotavljanja javnih najemnih stanovanj ter energetski in potresni obnovi stavb.

Sredstva za ta ukrep so se v času med obema verzijama načrta zmanjšala iz prvotno predvidenih 180 milijonov evrov na le 60 milijonov, brez jasno razvidne utemeljitve, zakaj je do tako drastičnega zmanjšanja prišlo.

Tako v končni verziji kot v predhodnem osnutku načrta je navedeno, da stanovanjske potrebe močno presegajo sredstva, ki so na voljo v sklopu sklada za okrevanje, ter da je zato njihovo črpanje predvideno do največ razpoložljivega zneska za to področje.

Gradnja energetsko učinkovitejših stavb in energetska prenova obstoječih ter hkratna potresna obnova so investicije v zmanjševanje energetske potratnosti ter z izjemo potresne obnove osrednje fokusno področje evropskega zelenega dogovora, zato je krčenje sredstev zgolj na tretjino prvotnega zneska nerazumljivo.

Gradnja novih in obnova starih stanovanj z evropskimi sredstvi sta idealni priložnosti, da se katastrofalno stanje na stanovanjskem trgu vsaj rahlo popravi.

Po reviziji vladinega načrta je investicija, ki nosi ime »Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja na druge podnebno pogojene nesreče«, narasla iz prvotno predvidenih 205 milijonov evrov na 335 milijonov.