Tako policija kot MNZ, ki ji daje navodila in usmeritve, policijska pooblastila tolmačita močno preširoko.

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP) tej dopušča obdelavo biometričnih podatkov le v primeru preiskovanja kaznivih dejanj, kar kršenja prepovedi zbiranj niso.

Pri hkratnem snemanju protestov in rabi posnetkov za prepoznavanje udeležencev gre za združitev procesov, za katero bi policija potrebovala posebno zakonsko podlago, ki pa je nima.

Gre za masovno zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, ki je po 38. členu ustave dovoljena le v sklopu zakonsko predpisanega namena.

Policija že vse od leta 2014 uporablja tehnologijo prepoznavanja obrazov.

Orodje, ki so ga več let skušali pred javnostjo skriti in katerega raba ni bila nikoli usklajena z Informacijskim pooblaščencem, je tako zelo verjetno prvič v masovni rabi.

Obstoj evidence »na zalogo« zbranih slik in posnetkov državljanov je zato nezakonit.