Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog sprememb uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki predvideva, da bo tudi v strogih gozdnih rezervatih moč izvajati sečnjo ter druge ukrepe zaradi prenamnožitve podlubnikov.

Gozdni rezervati obsegajo le 0,8 % površine slovenskih gozdov, pred človeškimi posegi pa je povsem zaščitenih le 0,04 %.

Pragozdovi so zadnji koščki še zares neokrnjene narave in so izjemno pomembni za opazovanje razvijanja ekosistemov ter prihodnje načrtovanje konzervacije in obnove gozdnih habitatov.

Gozd je lahko eno najmočnejših orodij Slovenije v boju zoper klimatske spremembe, saj zaradi ponora in dolgotrajnega skladiščenja ogljika v lesu izboljšuje našo nacionalno ogljično bilanco.

Predlog ministrstva zato vidimo predvsem kot ignoranco pomena pragozda in nadaljevanje mentalitete izkoriščanja gozdnega potenciala le skozi sečnjo.

Smreka, ki predstavlja 30 % vse lesne mase naših gozdov, ni domača nižinam, kamor je bila konec 19. stoletja umetno množično sajena zaradi svoje hitre rasti.

Državne gozdove bi nato lahko postopoma pretvarjali v nove gozdne rezervate in prek njih močno olajšali pot do ogljične nevtralnosti.