Vladna koalicija je po hitrem postopku »popravila« volilno zakonodajo tako, da so spremenili meje v 15-ih volilnih okrajih.

Namen te poteze naj bi bilo doseči zmanjšanje razlik v številu prebivalstva med volilnimi okraji, saj so bile ravno prevelike razlike poglavitni razlog, da je Ustavno sodišče razporeditev volilnih okrajev in enot označilo za neustavno.

Volitve, ki temeljijo na volilnih okrajih, so problematične, saj je teža glasov državljanov različna glede na to, kje v državi prebivajo.

Tak popravek je zato pravzaprav smešenje iz sodbe Ustavnega sodišča in le kratkoročna rešitev – stanje, v kolikor nova ureditev sploh prestane morebitno ustavno presojo, bo zaradi selitev prebivalstva znotraj države slejkoprej ponovno v nasprotju z ustavo.

Sistem volilnih okrajev bi morali povsem opustiti ter uvesti prednostni glas, s katerim bi državljanom omogočiti neposredno možnost izbora, katere kandidate želijo v državni zbor izvoliti.

Za liste izvenparlamentarnih strank je leta 2018 volilo skupno več kot 12 % vseh, ki so se volitev udeležili, kar pomeni, da je glas skoraj osmine vseh volivcev ostal v državnem zboru nezastopan.