Dolžnost države je sirotam zagotoviti nadomestno skrb
Vlada je na torkovi dopisni seji sprejela mnenje o pobudah za oceno ustavnosti delov zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter delov družinskega zakonika, ki jih je podal zagovornik načela enakosti zaradi diskriminacije pri posvojitvah.
Vlada ustavnemu sodišču predlaga ugotovitev, da so izpodbijane določbe v skladu z ustavo, utemeljitev “predloga” ustavnemu sodišču pa se glasi:
Glede na pravno ureditev posebnega varstva otrok v okviru instituta posvojitve ni mogoče zatrjevati, da je posvojitev pravica posameznika, ki želi posvojiti otroka, temveč je izključno pravica otroka, ki potrebuje tovrstno obliko posebnega varstva …
Z izbiro utemeljitve vladne odločitve se ne bi mogli bolj strinjati, saj je nadvse relevantna za dotično problematiko, a vlada svoj predlog gradi na pristranski interpretaciji in se tako trudi izogniti priznanju dejanskega zanemarjanja lastne dolžnosti, ki jo ima do otrok, ki so ostali brez družine.
Država je dolžna otrokom, ki so ostali brez družin, zagotoviti primerno okolje za odraščanje, z nepotrebnim ožanjem števila potencialnih posvojiteljev s strokovno neutemeljenimi pogoji pa le škoduje otrokom ter jim omejuje oziroma odreka pravice, ki jim pripadajo po konvenciji o otrokovih pravicah in ustavi:
Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države.