Bodo za spremembe stanovanjske politike res potrebne smrtne žrtve?
Stanovanjski fond je star in potreben prenove.
V sedemdesetih je bilo zgrajenega 21 % vsega stanovanjskega fonda v Sloveniji.
Veliko pa je stavb, zgrajenih pred letom 1963, ko so zaradi potresa v Skopju – 6. magnitude po Richterjevi lestvici (slično današnjemu v Petrinji), v katerem je bilo 1070 smrtnih žrtev – v Jugoslaviji prvič stopili v veljavo predpisi o protipotresni gradnji.
Velik napredek k zagotavljanju varnosti so pomenili tudi predpisi, ki so začeli veljati leta 1981, še toliko bolj pa sodobni standardi Evrokod, ki pa so obvezni šele od leta 2008.
Tako pri šolah, katerih lastnik je tako ali tako država, kot pri stolpnicah je nujno urejanje problematike z državno pomočjo.
Kakorkoli pa to ne bi smela biti nikakršna težava, saj je vsakršna investicija neznatna napram ceni smrtnih žrtev.
V Ustavi je zapisano, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.
Slovenija potrebuje celovit sistem stanovanjske oskrbe, ki bo enakovredno obravnaval samograditeljstvo, tržno ponudbo stanovanj, oskrbo s strani javnega sektorja in oskrbo v javno-zasebnem partnerstvu.