Po ocenah Ministrstva za finance naj bi letošnji javnofinančni primanjkljaj znašal 4,2 milijarde evrov.

Državni zbor je tudi potrdil rebalans proračuna, prilagojenega tej napovedi.

Če se bodo napovedi v takšnem obsegu tudi uresničile, kar je sicer odvisno od morebitnih nadaljnjih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, bo šlo za drugi najvišji primanjkljaj v zgodovini samostojne države.

Prekašalo ga bo zgolj leto 2013; leto krpanja bančne luknje.

Predviden primanjkljaj je posledica nižjih davčnih prilivov ter dodatnih izdatkov v sklopu protikoronskih paketov.

Vlada seveda ni kriva za prvoten pojav epidemije, ki je botrovala takšnemu stanju javnih financ, je pa odgovorna za ukrepe, ki jih je sprejela za njeno obvladovanje ter militev ekonomskih in družbenih posledic.

A ves izposojen denar bomo v prihodnje morali vračati, zato je še kako pomembno, da so vsi epidemiološki ter ekonomski ukrepi smiselni in uravnoteženi ter da se njihovo dejansko učinkovitost spremlja neprestano.

Z na začetku leta izposojenimi petimi milijardami evrov bi morali pogumno ukrepati in sicer z direktno pomočjo malim in srednje velikim podjetjem z neposrednim kritjem tekočih stroškov ter z direktnimi nakazili državljanom – kriznim temeljnim dohodkom, predlog katerega smo junija Vladi tudi poslali.