Fracking je metoda za pridobivanja nafte in zemeljskega plina, pri kateri se z visokotlačnim vbrizgavanjem mešanice vode, peska in kemikalij lomi geološke plasti, v katerih so ujeti fosilni energenti.

Metoda ima kopico negativnih vplivov na okolje; med 2-6 % načrpanega plina uide v ozračje, uhajanje snovi, ki se jih uporablja v procesu, pa zastruplja vodo in zrak.

Proces je visoko rizičen v čisto vseh fazah; od lomljenja plasti do črpanja nafte in plina ter na koncu tudi odlaganja visoko kontaminirane odpadne vode, ki se jo v procesu uporablja.

Lokalno prebivalstvo je podvrženo riziku pogostejšega pojavljanja respiratornih bolezni, sam proces pa porabi ogromne količine vode in ogroža podtalnico.

Fracking se je pričel uporabljati že v 40. letih prejšnjega stoletja, a je s tehnološkimi inovacijami proces močno napredoval tako, da omogoča profitabilno ekstrakcijo energentov iz do sedaj nedostopnih nahajališč.

Britanska korporacija Ascent Resources že vse od leta 2015, ko je zaprosila za dovoljenje za izgradnjo plinske rafinerije v Petišovcih, vrši pritisk nad Ministrstvom za okolje in prostor in Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), da bi jim pri črpanju plina dovolili tudi hidravlično stimulacijo.

ARSO je nato lani odločil, da je za fracking potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Korporacija, ki je sicer registrirana na Deviških otokih, sedaj Sloveniji grozi s 50 milijonskim investicijskim sporom zaradi zavlačevanja postopka.

Razlitje kontaminirane odpadne vode – produkta frackinga – bi pomenilo ekološko katastrofo za celotno Pomurje.

Zato bi bilo smiselno fracking zakonsko tudi popolnoma prepovedati, tako kot so to storile nekatere druge evropske države.