Med leti 2009 in 2015 so bila sredstva, namenjena znanosti in raziskavam, zaradi kriznega varčevanja vsako leto deležna krčitev.

Po dobrem letu dni od zvišanja sredstev na predkrizno raven pa Vlada s predlogom rebalansa proračuna ponovno želi rezati znanost.

Pričakovan javnofinančni primankljaj naj bi letos znašal 9,3 % BDP oziroma 4,2 milijarde evrov, delež javnega dolga v primerjavi z BDP pa bo presegel 80 %.

To je visoko nad kriteriji, ki jih določajo evropske pogodbe, a zaradi zamrznitve regulacij s strani EU nas to (še) ne bi smelo spraviti v konflikt z Evropsko komisijo in ECB.

Nevarnost novega ZUJFa, ki je leta 2012 katastrofalno zarezal v javno porabo in posledice katerega je moč čutiti še danes, preti leta 2022, ko je predviden konec izrednih razmer in s tem odmrznitev regulacij.

V izogib prihodnjemu varčevanju mora naše gospodarstvo nujno okrevati, država pa pričeti z zmanjševanjem deleža javnega dolga.

Zmanjševanje sredstev znanosti je nesprejemljivo. Početi moramo ravno nasprotno – sredstva znanosti in razvoju nemudoma zvišati na vsaj 2 % BDP.