Evropski svet se je odločil denar porabljati tam kjer to nikakor ni potrebno in varčevati na najhujše možne načine.

Problematično je predvsem zmanjševanje sredstev za hitro okrevanje, ki jih je potrebno pričeti porabljati že danes, da bi z njimi ublažili visok upad BDP in v prihodnjem letu tega tudi čim bolj nadoknadili.

Odločitev, da se zmanjša sredstva namenjena znanosti, izobraževanju in zdravstvu je naravnost zastrašujoča.

Zmanjševanje sredstev izobraževanju pa bo imelo negativne posledice na izvajanje programa Erasmus+, ki je ena najboljših priložnosti za mlade, da spoznajo Evropo in obenem poglobijo akademsko znanje.

Obžalovanja vredno je tudi zmanjševanje sredstev skladu za pravično tranzicijo, ki evropskim regijam omogoča lažji prehod k okoljsko bolj vzdržnemu gospodarstvu.

Pomanjkanje resnejših zavez k pogojevanju sredstev na podlagi spoštovanja vladavine prava in odsotnost ukrepov zoper korupcijo odpirata možnost nadaljnjega prelivanja evropskih sredstev v roke tajkunov in oligarhov.

Tovrstno varčevanje je v tem trenutku storjeno izključno na račun prihodnjega razvoja in nas bo zato stalo mnogo več, kot bi nas sedaj stal malce višji proračun.