Vrh predsednikov vlad v Bruslju, ki še poteka, je zašel v slepo ulico

Vrh predsednikov vlad v Bruslju, ki še poteka, je zašel v slepo ulico.

Vikend je minil predvsem v luči neuspešnih pogajanj s tako imenovano varčno četverico (Avstrija, Nizozemska, Danska, Švedska) o višini nepovratnih sredstev, predvidenih v reševalnem skladu.

Pogajanja so pokazala, da je širokoustenje Evropske komisije ter Francije in Nemčije o prehodu v bolj solidarno Evropsko Unijo še vedno daleč od uresničitve.

Ena izmed osrednjih tem srečanja je tudi nasprotovanje Poljske in Madžarske o pogojevanju sredstev s spoštovanjem vladavine prava, kateremu se je, brez posvetovanja z Državnim zborom kot mu to nalaga zakon, pridružil tudi naš premier Janez Janša.

V kolikor bodo v okviru reševalnih skladov na voljo zgolj posojila, se bodo ta prištevala k dolgovom držav, kar nas bo, ob že trenutni visoki zadolženosti, potisnilo nesprejemljivo visoko čez Maastrichtski kriterij, ki predpisuje 60% mejo razmerja državnega dolga in BDP.

Reševalni mehanizem sestavljen zgolj iz kreditov zato predstavlja zgolj odložen bankrot in pa obdobje trajne recesije, saj varčevanje in ukinjanje socialne države, ki bo krizi sledilo, negativno vpliva na potrošnjo.