Zadruge so alternativa klasičnemu korporativnemu upravljanju gospodarskih družb.

Z različnimi oblikami vključevanja delavcev v odločitve podjetja že več kot 200 let poskušajo vzpostaviti most med delom in lastništvom.

Z združevanjem posameznikov v večje enote in skupnim nastopom na trgu zadruge poskušajo kljubovati monopolom in družbeni škodi, ki jo ti povzročajo.

Različne oblike zadrug imajo po svetu merljivo pozitivne učinke na lokalna in nacionalna gospodarstva z ustvarjanjem kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Zadruge imajo tudi visoko stopnjo odpornosti na recesije, saj so nanje ponavadi mnogo bolje pripravljene od klasičnih gospodarskih družb.

Kaj je v resnici razlog, da zadruge pri nas niso nikoli zares zaživele, kljub temu da imamo iz jugoslovanskega sistema izkušnje z delavskim samoupravljanjem?

Zadruge pri nas ureja Zakon o zadrugah, medtem ko ustrezne pravne podlage za lastništvo zaposlenih še nimamo.

Zadruge imajo pri nas težave tudi z upravičenostjo do državne pomoči, saj jih mnogi razpisi izključujejo.